Računovodske storitve in davčno svetovanje
Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 41. seji, 27. avgusta 2009:
Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih osebVlada Republike Slovenije je na 41. redni seji sprejela predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Zavezancem, ki imajo dolgoročne posojilne pogodbe, ki so jih sklepali pred 1.1.2007 in jih ne nadomeščajo z novimi, zakon določa uporaba več možnosti pri uporabi priznane obrestne mere. Za posojila, sklenjena pred 1.1.2007, ko je bila z zakonom za celotno dobo odplačevanja posojila določena le uporaba priznane obrestne mere, ki je bila objavljena ob sklenitvi posojila, se po predlogu širijo možnosti uporabe priznane obrestne mere.
Predlog Zakona določa ureditev, po kateri so glede uporabe priznane obrestne mere izenačeni zavezanci, ki so sklenili posojila pred 1.1.2007, z zavezanci, ki so sklenili posojila po 1.1.2007 oziroma so glede uporabe priznane obrestne mere za davčne namene izenačena posojila, sklenjena pred 1.1.2007, s posojili, sklenjenimi po 1.1.2007. Vendar ta člen, upoštevaje, da ureja tudi situacije za nazaj, razlikuje pri vseh posojilih davčno obravnavo glede na to, kakšna ureditev je veljala v obdobju, za katerega so bile obračunane obresti. To pomeni, da imajo zavezanci za obresti, obračunane za obdobja po 1.1.2007 do 7.6.2008, dve možnosti upoštevanja priznane obrestne mere, to je priznano obrestno mero ob sklenitvi posojila ali priznano obrestno mero ob obračunu obresti. Za obresti, obračunane za obdobja od 7.6.2008 dalje, pa imajo poleg navedenih dveh možnosti upoštevanja priznane obrestne mere še možnost dokazovanja, da priznana obrestna mera v njihovem primeru ni tržna obrestna mera in upoštevajo oziroma dokazujejo drugo (tržno) obrestno mero.
Mnenje k predlogu zakona o dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
Vlada Republike Slovenije je na 41. redni seji podala mnenje o predlogu Zakona o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo predložila skupina poslancev, s prvopodpisanim mag. Radovanom Žerjavom. Po navedbah skupine poslancev je cilj predlaganega zakona spodbujanje gospodarstva k investicijam, kar bi po mnenju predlagateljev povzročilo rast in razvoj tudi v teh težkih spremenjenih razmerah. Po mnenju predlagatelja bodo predlagani začasni ukrepi pomenili predvsem stimulacijo zagona novih investicij v letih 2009, 2010 in 2011, v katerih je zaradi finančne krize pričakovati manjšo gospodarsko aktivnost. Po navedbah predlagatelja je namen predlaganih ukrepov zagotoviti lažje pogoje gospodarjenja ter posledično preprečitev povečanja nezaposlenosti. Vlada RS meni, da tovrstna ureditev ni primerna in je ne podpira.Vlada meni, da v zvezi z uveljavitvijo olajšave za investiranje brez zgornjega absolutnega zneska Vlada RS poudarja, da je v že sprejetem ZDDPO-2C določen najvišji možni znesek 30.000 EUR, ker je namen uveljavitve olajšave, med drugim, tudi večji učinek olajšave pri malih in mikro podjetjih.
Vlada navaja podatke iz davčnih obračunov davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2008, kjer ugotovi tudi, da je bilo v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 zaračunanega za 17,1 % manj davka od dohodkov pravnih oseb. Olajšavo za investiranje je koristilo 17.173 zavezancev (dobrih 20 %), v povprečju je vsak znižal davčno osnovo za 6.379 eurov. Skupna davčna osnova je bila iz naslova olajšave za investicije znižana za 2,18 %, obračunani davek pa nižji za dobrih 24 mio eurov.Vlada RS dodatno ugotavlja, da nove makroekonomske napovedi poslabšujejo tudi javnofinančno sliko za leto 2009. Bistveno se znižujejo prihodki glede na prvi rebalans, in sicer za 863 mio eurov, od tega iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb za 310 mio eurov. Vlada navaja, da je že pripravila, Državni zbor pa je že sprejel, Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2009 (Uradni list RS, št. 59/09).
Vlada podrejeno navaja in opozarja, da rešitev glede uveljavljanja višje olajšave na nekaterih območjih države – manj razvitih območjih, predstavlja državno pomoč, za katero je potrebna priprava sheme državne pomoči in predhodna odobritev sheme državne pomoči s strani Evropske komisije, proces priglasitve sheme pa upoštevaje poslovniške roke Evropske komisije traja določen čas. Vlada opozarja, da opredelitev ukrepa za državno pomoč naredi ukrep in njegovo izvajanje administrativno zahtevnejše, tako pri zavezancu kot pri davčnemu organu, in ga tudi podraži. Vlada tudi dodatno opozarja, da shema za davčno regijsko olajšavo za raziskave in razvoj oziroma njena pravna podlaga, to je Uredba o davčni regijski olajšavi za raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 110/07) ni primerna pravna podlaga za uveljavljanje olajšave za investicije na manj razvitih območjih, kot to predlaga predlagatelj zakona, upoštevaje pravila za državne pomoči.
Vlada ocenjuje, da so že sprejeti ukrepi na področju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb še v okviru javnofinančnih možnosti, da pa bi nadaljnje razbremenitve presegle meje javnofinančne vzdržnosti in so zato predlogi za Vlado RS v tem trenutku nesprejemljivi.Izhodišča za pripravo novele Zakona o dohodnini
Vlada Republike Slovenije je na 41. redni seji sprejela Izhodišča za pripravo novele Zakona o dohodnini.Vlada Republike Slovenije se je seznanila s predlogom izhodišč za pripravo predloga novele Zakona o dohodnini. Vlada Republike Slovenije bo v okviru strukturnih reform na področju socialnega, pokojninskega in zdravstvenega varstva, delovanja javnih zavodov in davčnega sistema proučila tudi davčno zakonodajo, brez dodatnih obremenitev dela in znanja. Ob tem je Vlada Republike Slovenije zadolžila Ministrstvo za finance, da manj zahtevne in nujne spremembe Zakona o dohodnini, ki ne pomenijo uvedbe novih dohodninskih razredov, predloži v vladni postopek obravnave.
Mnenje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o dohodnini
Vlada Republike Slovenije je na 41. redni seji podala mnenje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o dohodnini. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom v predlogu zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o dohodnini predlaga, da se pogoji, po katerih lahko zavezanec za dohodnino iz naslova dohodka iz dejavnosti uveljavlja ugotavljanje davčne osnove za dohodek iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, spremenijo tako, da se obseg prihodkov poveča iz dosedanjih 42.000 evrov na 100.000 evrov in spremeni pogoj, po katerem zavezanec ne sme imeti zaposlenih delavcev, v pogoj, da ima lahko v tem primeru zaposlenega enega delavca. Prav tako se predlaga povečanje normiranih odhodkov iz dosedanjih 25% na 40% ustvarjenih prihodkov. Vlada RS meni, da tovrstna ureditev ni primerna in je ne podpira.