Računovodske storitve in davčno svetovanje
domovo nas

Odgovornost računovodskega servisa v postopkih insolventnosti

Datum: 27.12 2010

V skladu z 14. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ko se trajnejša nelikvidnost in dolgoročna plačilna nesposobnost domnevata, domneva pa velja do nasprotnega dokaza. Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti (drugi odstavek 14. člena ZFPPIPP). Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben, če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost), pri dolžniku, ki je kapitalska družba pa tudi, če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv (tretji odstavek 14. člena ZFPPIPP).

Pomembno je upoštevati dejstvo, da mora poslovodstvo in posredno nadzorni svet oziroma organ nadzora spremljati in obvladovati tveganja (likvidnostna, valutna, obrestna ipd. ), ter skozi kapitalsko ustreznost dosegati ustreznost finančno posredniškega položaja, poznati in upoštevati t.i. zlato finančno pravilo (financiranje dolgoročnih sredstev z dolgoročnimi viri). ZFPPIPP je še dodatno zaostril obveznosti družbe ter njenega poslovodstva in nadzornega organa in sicer z neizpodbitno domnevo, da je družba postala insolventna takrat, ko je tak položaj družbe lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi le ti ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij (33. člen ).

Pred sprejemom novele ZFPPIPP-C je zakon v kazenskih določbah (489. do 492. člen ZFPPIPP) določal zgolj prekrške upravitelja, prekrške insolventnega dolžnika in odgovorne osebe insolventnega dolžnika v postopku prisilne poravnave ter prekrške članov poslovodstva stečajnega dolžnika, družbenikov stečajnega dolžnika ter stečajnega dolžnika-fizične osebe, njegovega družbenika, člana organa nadzora stečajnega dolžnika ali pri njem zaposlene osebe zaradi kršitve določenih obveznosti v stečajnem postopku nad dolžnikom (npr. oviranje upravitelja pri dostopu do prostorov, v katerih stečajni dolžnik opravlja svoje posle ali hrani svoje stvari, odklanjanje izročitve ključev in druge opreme, potrebne za dostop in varovanje teh prostorov itd.).

Bistvena sprememba, ki jo v kazenskih določbah prinaša novela ZFPPIPP-C, je torej v določitvi prekrškov in opredelitvi kazni zanje tudi glede protipravnih dejanj, ki so jih določene osebe opravile že v obdobju pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti.

V skladu z novim 489.a členom ZFPPIPP se tako člani poslovodstva kaznujejo z globo od 800 do 4.100 EUR, če ob nastanku insolventnosti:
1. v nasprotju s 34. členom ZFPPIPP izvajajo plačila in prevzemajo nove obveznosti ter izvajajo postopke, ki postavljajo upnike v neenak položaj ali
2.v roku enega meseca ne pripravijo poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja z vsemi potrebnimi analizami in mnenji ter ga pravočasno ne predložijo v sprejem nadzornemu svetu ali skupščini družbe ali
3. v zakonitih rokih ne izvedejo vseh potrebnih postopkov za začetek postopka prisilne poravnave ali stečaja.

Posameznega člana poslovodstva se lahko oprosti odgovornosti za prekršek, če dokaže enega od naslednjih oprostilnih razlogov (2. odst. 498.a člena v zvezi z 42. členom ZFPPIPP):
- da finančnega prestrukturiranja ni mogel opraviti, ker so drugi člani poslovodstva njegovemu predlogu nasprotovali ali
- da finančno prestrukturiranje ni bilo izvedeno zaradi zamude odgovorne osebe pri pripravi ustreznih strokovnih podlag ali
- da za prepovedana plačila, sprejemanja novih obveznosti in druga škodljiva dejanja ni vedel ali jih ni mogel preprečiti, čeprav je ravnal v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.

Osebe, ki so bile v obdobju insolventnosti družbe člani nadzornega sveta ali upravnega odbora družbe, se prav tako kaznujejo z globo od 800 do 4.100 EUR, če:
1. je poslovodstvo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka na podlagi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja predlagalo skupščini sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala z vložki in je nadzorni svet ali upravni odbor o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja dal mnenje, da družba ni insolventna in da povečanje osnovnega kapitala ni potrebno, ter je skupščina zavrnila sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala,
2. bi na podlagi letnega poročila ali drugih poročil poslovodstva lahko ugotovili, če bi ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, da je pravna oseba postala insolventna, pa niso z ukrepi, ki so v njihovi pristojnosti, zagotovili, da poslovodstvo ne bi izvajalo prepovedanih plačil in dejanj po 34. členu ZFPPIPP in bi poslovodstvo pripravilo program prestrukturiranja podjetij,
3. od poslovodstva niso zahtevali vseh drugih poročil o poslovanju družbe, čeprav bi jih moral zahtevati po pravilih poslovnofinančne stroke ali stroke upravljanja podjetij.

Član nadzornega sveta ali upravnega odbora je lahko oproščen odgovornosti za prekršek, če dokaže, da je bil preglasovan, ali če ni bil seznanjen z nastankom insolventnosti, čeprav je dodatna poročila zahteval, oziroma ni mogel preprečiti škodljivih dejanj, za katera ni vedel.

Z navedenimi obveznostmi in odgovornostmi uprave, poslovodstva in nadzornih organov pa se veča tudi pomembnost vloge računovodske službe, oziroma samega računovodje. Za sprejetje ukrepov člani poslovodstev potrebujejo računovodsko poročila, informacije, izračun kazalnikov, katera jim bodo izdelali in pripravili računovodje.

Poslovodstvo mora namreč v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki zajema:
•   opis finančnega položaja družbe,
•   analizo vzrokov za insolventnost,
•   mnenje poslovodstva ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna,
•   ukrepe in roke finančnega prestrukturiranja, ki jih bo v mejah svojih pristojnosti izvedlo poslovodstvo (na primer vpoklic nevplačanih vložkov v osnovni kapital, izvedba povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki na podlagi odobrenega kapitala, prodaja poslovno nepotrebnega premoženja), skupaj z mnenjem poslovodstva o uspešnosti izvedbe finančnega prestrukturiranja, če dokapitalizacija ne bi uspela.
•   ukrepe in roke finančnega prestrukturiranja, o katerih je pristojna odločati skupščina (na primer redno povečanje osnovnega kapitala z novimi vložki), skupaj z mnenjem poslovodstva o uspešnosti izvedbe finančnega prestrukturiranja, če skupščina predlaganih ukrepov ne bi sprejela.

Ob nastanku insolventnosti namreč družba:

1. ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe, kot so plačila:
•   terjatev upnikov do družbe, ki so v postopku zaradi insolventnosti prednostne terjatve,
•   tekočih stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno),
•   tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe,
•   davka na dodano vrednost, trošarin in drugih davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi.

2. poslovodstvo ne sme opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani – kot na primer:
•    preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo,
•    pravna dejanja, ki bi bila ob stečajnem postopku izpodbojna.

Sam ZFPPIPP ne predpisuje neposredne odškodninske odgovornosti za osebo, ki opravlja računovodske storitve oziroma za odgovorno osebo v računovodskem servisu. Na podlagi Kodeksa poklicne etike 3.5.4. računovodja pomaga povečevati učinkovitost in uspešnost gospodarjenja, ne glede na svoj organizacijski položaj. S tem namenom zagotavlja natančne in pravočasne računovodske podatke, na podlagi katerih sestavlja kakovostne informacije za nosilce odločanja na različnih ravneh. Računovodske informacije morajo biti problemsko usmerjene in morajo dokazovati smotrnost posameznih rešitev. Lahko pa nastopi, če računovoski servis ob skrbnem vodenju poslovnih knjig ne bi ugotovil nastopa insolventnosti oziroma te informacije ne bi sporočil poslovodstvu, da pravočasno sprejme naslednje ukrepe izvajanja zagotavljanja kapitalske ustreznosti in finančnega prestrukturiranja. V izogib odškodninske odgovornosti računovodskega servisa je rešitev z določitvijo pogodbenih obveznosti računovodskega servisa in zahtev naročnika. Priporočljivo je, da se v pogodbeno razmerje vnesejo vsa določila, ki zadevajo priprave potrebnih računovodskih podatkov (medletni izkazi poslovnega izzida, bilanca stanja, poročila o terjatvah in obveznosti, zapadlosti, izračun kazalnikov...), ki bodo služili poslovodstvu za pravočasno ukrepanje. Pogodba o opravljanju računovodskih storitev ali dodatni aneks k obstoječi pogodbi ali drug dokument naj vsebuje pravila in razmejitve odgovornosti računovodskega servisa ob nastanku insloventnosti naročnika, katera pa ne nastane samo ob sestavljanju in predložitvi letnih poročil, temveč tudi med letom.

Avtor: Mag.Andreja Terpotec, stečajna upraviteljica

Analit d.o.o.
Koroška cesta 61/a
2360 Radlje ob Dravi
Slovenija

tel.: 02 8880 433
fax: 02 8880 434

e-mail: info@analit.si
Analit d.o.o.
Koroška cesta 61/a
2360 Radlje ob Dravi
Slovenija
tel.: 02 8880 433
fax: 02 8880 434
e-mail: info@analit.si
www.analit.si
O piškotkih

http://www.analit.si/