Čisti računi: Po novem v zakonodaji o DDV tudi sprememba kraja opravljanja storitev in transferne cene
Datum: 04.10
2009Po novem bodo take storitve obdavčene po sedežu naročnika, razen tistih storitev, za katere so v zakonu predvidene izjeme od splošnega pravila
V parlamentarnem postopku je predlog sprememb zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Ena od poglavitnih novosti zakona je sprememba definicije kraja opravljanja storitev, ki so opravljene davčnemu zavezancu iz drugih držav.
Po novem bodo take storitve obdavčene po sedežu naročnika, razen tistih storitev, za katere so v zakonu predvidene izjeme od splošnega pravila. Sprememba je posledica uskladitve slovenske zakonodaje z direktivo (2006/138/ES).
Prav tako so kot posledica uskladitve z direktivo v našem zakonu predvidene spremembe postopka vračila DDV v drugih državah članicah, kjer davčni zavezanci nimajo sedeža in niso registrirani za namene DDV. Obe novosti morata biti uveljavljeni s 1. januarjem 2010.
V predlogu zakona je predvideno tudi:
• zvišanje odstotka pavšalnega nadomestila s štirih na osem odstotkov, ki se obračuna pri nakupih blaga in storitev od kmetov pavšalistov,
• zvišanje praga za uporabo posebne ureditve obračunavanja DDV po plačani realizaciji z 208 tisoč evrov na 400 tisoč evrov,
• odprava določenih nejasnosti ter nedoslednosti dosedanjih določb zakona.
Ukrepi proti davčnim goljufijamMed pomembnejše novosti sodi uveljavitev dodatnih ukrepov, potrebnih za boj proti davčnim goljufijam. Eden od številnih ukrepov, ki se uvaja zaradi boja proti davčnim goljufijam, je določitev tržne vrednosti kot davčne osnove, kadar gre za dobave blaga in storitev med povezanimi osebami.
Davčni zavezanci smo že navajeni, da je treba upoštevati tržne cene pri transakcijah med povezanimi osebami na področju davka od dohodka pravnih oseb in dohodnine, vendar pa določbe na področju DDV niso povsem usklajene z že znanimi, temveč je DDV-zakonodaja tudi na tem področju avtonomna.
Davčna osnova za DDV bo morala biti tržna vrednost
Če med prejemniki in dobavitelji blaga in storitev obstajajo tesne družinske ali druge osebne, upravne, lastniške, članske ali pravne vezi, bodo davčni zavezanci morali upoštevati tržne vrednosti, sicer bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičene koristi za davčne zavezance oziroma škode za proračun. Davčna osnova za namene DDV bo v skladu z novo ureditvijo morala biti enaka tržni, kadar bo plačilo za dobavo:
• nižje od tržne vrednosti in naročnik ne bo imel pravice do celotnega odbitka DDV;
• nižje od tržne vrednosti in dobavitelj te dobave ne bo imel pravice do celotnega odbitka DDV ter za dobavo velja oprostitev;
• višje od tržne vrednosti in dobavitelj ne bo imel pravice do odbitka celotnega DDV.
Za namene zakonodaje DDV naj bi tržna vrednost pomenila celoten znesek, ki bi ga kupec ali naročnik v trenutku pridobitve blaga ali storitve pod pogoji lojalne konkurence moral plačati neodvisnemu dobavitelju ali izvajalcu za primerljivo dobavo blaga ali storitev na ozemlju Slovenije.
Če primerljive dobave blaga ali storitev ne bo mogoče ugotoviti, bo pomenila tržna vrednost:- v zvezi z blagom znesek, ki ni manjši od nabavne cene blaga ali podobnega blaga, ali če ni nabavne cene, od lastne cene, ki se določi v trenutku dobave;
• v zvezi s storitvami znesek, ki ni manjši od celotnih stroškov, ki jih mora davčni zavezanec plačati za opravljene storitve.
Nova določba torej ne bo prizadela davčnih zavezancev, ki imajo pravico do celotnega odbitka DDV, bo pa toliko bolj pomembna za banke, zavarovalnice, izobraževalne ustanove in vse druge davčne zavezance, ki opravljajo tako obdavčeno kot oproščeno dejavnost in izračunavajo odbitni delež.
Vsi ti davčni zavezanci bodo morali biti v prihodnje pazljivi, da bodo ob poslovanju s povezanimi osebami pri transakcijah uporabili tržno vrednost. Kar seveda tudi pomeni, da ne bo nikakršne možnosti optimiranja odhodkov ali prihodkov iz DDV.
Dilema
• Dokazovanje tržne vrednosti ali lastne cene
Ob predlogih nove zakonodaje o DDV se postavlja vprašanje dokazovanja tržne vrednosti, oziroma če te ne bo mogoče določiti, kako se bo določila lastna cena storitev, ki bi jih opravljale med seboj povezane osebe.
Ker nam osnutek pravilnika še ni na voljo, je zdaj še odprto vprašanje, ali bodo ta pravila podrobneje pojasnjena v pravilniku o izvajanju ZDDV ali pa bodo pri določanju in dokazovanju ustrezne tržne cene oziroma lastne cene davčni zavezanci uporabili pravila, ki veljajo pri neposrednih davkih. Dokončen odgovor na to vprašanje bomo torej dobili šele po sprejetju zakona in pravilnika, predvsem pa iz praktičnih izkušenj, ko bomo začeli uporabljati novi zakon.
Vir: Časopis Finance, 29. september 2009,št.188
